Popolnoma normalno je, da nismo vedno veseli, da nam je težko in da svojega življenja ne vidimo kot nekaj lepega. Kadar pa so takšni občutki pogosti ali celo stalni, jim ne moremo ubežati, nas ovirajo pri vsakodnevnih opravilih, zaradi njih ne moremo spati ali pa začnemo razmišljati celo o tem, da naše življenje ni vredno truda in da bi ga bilo bolje končati, govorimo o depresiji. Beseda izvira iz latinskega glagola ‘deprimere’, ki pomeni ‘potisniti navzdol, potlačiti’, zato ni čudno, da marsikdo depresijo opisuje kot življenje v temni luknji, iz katere ne vidi izhoda.
Z depresivnim razpoloženjem se dandanes spopada vedno več ljudi. Vsaj enkrat v življenju se z njo sreča približno ena četrtina žensk in več kot desetina moških. Poudariti želim, da depresija nikakor ni znak šibkosti ali lenobe. Napačni sta tudi prepričanji, da depresijo lahko odpravimo zgolj z močno voljo ali trdim delom. Pri blažji obliki depresije s spremembo odnosa do sebe in spremembo življenjskega sloga sicer lahko marsikaj izboljšamo, tako da začnemo bolje skrbeti zase, se naučimo postavljati meje, prepoznavati in izražati svoje potrebe in želje ter da si dovolimo občutiti in izražati svoje občutke in čustva. Tudi tu nam je psihoterapija lahko v veliko pomoč. Pri srednji in močni obliki depresije pa vsekakor potrebujemo pomoč strokovnjaka.
Kakšni so simptomi depresije?
Depresija ima veliko obrazov, saj se pri vsakem posamezniku kaže drugače. Lahko je blaga, srednja ali močna; odvisno od števila, intenzivnosti in trajanja simptomov. Najpogostejša simptoma sta pomanjkanje volje in veselja do življenja. Ljudje, ki trpijo za depresijo, so pogosto potrti, otopeli, zaskrbljeni, tesnobni, pesimistični, doživljajo občutke krivde, sramu, manjvrednosti in nizkega samospoštovanja. Nekateri občutijo hud nemir in pomanjkanje koncentracije, lahko so pretirano zaskrbljeni pred prihodnostjo, umikajo se v samoto in začno razmišljati celo o samomoru. Značilna je izguba apetita in zmanjšanje telesne teže, v manj številnih primer pa se apetit lahko poveča. Pogosto se pojavi nespečnost ali pretirana želja po spanju, kar je lahko zelo obremenjujoče ter povzroča dodatno izčrpanost in utrujenost. Depresija se lahko kaže tudi v telesnih simptomih kot so glavobol, stiskanje v grlu, težave s srcem in dihanjem, slabost, občutki pritiskanja, prebadanja in pekočih bolečin.
Kakšni so vzroki za nastanek depresije?
Na nastanek depresije vpliva preplet različnih dejavnikov: dednost, življenjske okoliščine in človekove osebnostne lastnosti. Če je kdo v družini že zbolel za depresijo, je bolj verjetno, da se bo to zgodilo tudi vam. To kaže, da prirojene lastnosti niso nepomembne. Depresijo lahko sprožijo neugodne življenjske razmere in stresni dogodki, kot so izguba ljubljene osebe, izguba službe, upokojitev, kronična bolezen, težave v medosebnih odnosih, pa tudi zloraba alkohola, zdravil in drog. Velik dejavnik tveganja so travmatične izkušnje ter čustveno neustrezni odnosi v otroštvu (zanemarjanje, zavračanje, telesna, psihološka ali spolna zloraba, smrt staršev …).Pomembno vlogo pri nastanku depresije imajo tudi človekove osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi so ljudje, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti in katerih pogled nase in na svet je prežet s pesimizmom. Ljudje, ki so nagnjeni k depresiji, so v odnosu do sebe pogosto zelo kritični, zahtevni, strogi, celo kaznovalni. Zanje je značilna notranja prepoved izražanja čustev (pogosto jeze, lahko pa tudi žalosti in veselja) ali celo njihovo doživljanja, kar pomeni, da »nesprejemljiva« čustva potlačujejo ali odrivajo. Pogosto doživljajo globoke občutke krivde, ki nimajo realne osnove, ter občutja sramu, ki temeljijo na prepričanjih, da so slabi, ne dovolj dobri, da niso vredni ljubezni …
Zdravljenje depresije
Depresija je veliko več kot običajna žalost in nezdravljena lahko postane kronična. Priporočam vam, da pri znakih depresije čim prej poiščete pomoč. Zdravljenje depresije delimo na medikamentozno (običajno antidepresivi) in psihoterapevtsko. Pri blagi in srednje močni depresiji je učinkovito že psihoterapevtsko zdravljenje. Pri močni depresiji je jemanje zdravil največkrat nujno, najučinkovitejša pa je kombinacija medikamentoznega in psihoterapevtskega zdravljenja. Včasih so simptomi depresije tako močni, da posameznik ni sposoben začeti s psihoterapevtsko obravnavo, jemanje zdravil pa mu omogoči tolikšno izboljšanje simptomatike, da se je sposoben vključiti v psihoterapevtski proces. Zdravila predpiše zdravnik specialist psihiater ali osebni zdravnik. Pomembno je opozoriti, da zgolj jemanje antidepresivov depresije ne pozdravi – blaži simptome depresije, a ne odpravi vzrokov, ki se skrivajo v osebnosti. Psihoterapevtsko zdravljenje je usmerjeno na prepoznavanje in odpravljanje vzrokov depresije. Poleg tega varen terapevtski odnos depresivnemu človeku nudi pomembno oporo, s katero mu olajša boleče občutke in mu pomaga pri soočenju z njimi.