Brainspotting

Brainspotting

Kaj je Brainspotting?

»Oči so ogledalo duše.«

Kaj je BrainspottingV psihoterapevtski proces vključujem metodo Brainspotting, ki omogoča učinkovito, globoko in trajno predelavo nevrofizioloških izvorov travme ter širokega spektra psiholoških in telesnih simptomov. Za uporabo metode in njen uspeh je ključno, da je vzpostavljen varen in uglašen terapevtski odnos.

Vsi dogodki v našem življenju so shranjeni kot spomin v možganih in telesu. Prijetnih dogodkov se spominjamo, se iz njih učimo in so del sedanjosti. Če pa doživimo dogodek, ki je izjemno ogrožajoč in v nas sproži močne čustvene reakcije (občutke strahu, groze, nemoči in izgubo kontrole), s katerimi se ne zmoremo spoprijeti, govorimo o travmatičnem dogodku. Dogodke, ki v nas izzovejo tako močno psihološko reakcijo, ki je ne zmoremo prenesti, zaradi potrebe po preživetju potlačimo. Kljub temu, da travmatična doživetja potlačimo in se jih zavestno pogosto niti ne spominjamo, ostanejo »zamrznjena« v globokih strukturah možganov ter razdiralno vplivajo na naše življenje. Več ko je bilo tovrstnih bolečih dogodkov in bolj ko so bili ogrožajoči, večja je bila potreba po potlačevanju, večji vpliv imajo na naše življenje. Danes se izražajo kot občutki nemoči in obupa, tesnobe, panični napadi, depresija, sram, občutki nevrednosti, izbruhi jeze, razdražljivost, stalna mišična napetost, nespečnost, slabša koncentracija, pretirana budnost in pozornost, nezaupanje, preplavljenost s čustvi ali otopelost, nočne more in številni drugi simptomi.

Brainspotting je izjemno močno psihoterapevtsko orodje, s pomočjo katerega lahko odkrijemo in predelamo boleče vsebine, do katerih klasična pogovorna terapija nima dostopa. Temelji na naravnem fenomenu »Kamor gledamo, vpliva na to, kaj občutimo«. Če na primer razmišljamo o problemu, ki nas obremenjuje, in pogled usmerimo levo, desno, gor ali dol, lahko opazimo, da v določeni točki čutimo večji nemir, kot v neki drugi točki. S pogledom v ustrezno točko, kjer čutimo močan odziv, omogočimo dostop do globokih struktur v možganih (subkorteks), kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini, in tako spodbudimo predelavo bolečih izkušenj, ki niso dosegljive zavestnemu umu. Brainspotting s svojim delovanjem aktivira in pospešuje naravno zdravilno moč telesa in možganom omogoči, da psihološke simptome zdravijo na enak način, kot telo zdravi fizične rane. Uspešnost metode potrjujejo najnovejša dognanja raziskav o učinkovitosti različnih psihoterapevtskih pristopov in nevroznanosti.

Komu je Brainspotting namenjen?

Komu je Brainspotting namenjen

Brainspotting je izjemno učinkovita metoda za zdravljenje:

  • travmatičnih dogodkov iz otroštva (nasilje, zlorabe, zanemarjanje, …)
  • travmatskih odzivov na različne stresne situacije, kot so prometne nesreče, naravne katastrofe, vojne, nasilje, izgube, ločitve
  • posttravmatske stresna motnje (PTSM)
  • transgeneracijskih travm (travm, ki se nezavedno prenašajo skozi generacije)
  • športnih travm
  • tesnob, strahov in panike
  • fobij
  • depresivnega razpoloženja
  • jecljanja
  • težav s pozornostjo, koncentracijo
  • odvisnosti
  • psihosomatskih obolenj
  • sindroma kronične utrujenosti in izgorelosti
  • astme

Brainspotting je učinkovit tudi za razvoj kreativnosti in notranjih potencialov.

Kako poteka Brainspotting terapija?

Potek terapije BrainspottingNa začetku terapevtskega srečanja klient izbere temo, ki ga obremenjuje ali vznemirja, ali boleč spomin, ki ga želi predelati. Da proces deluje, je pomembno, da klient čuti določeno stopnjo nemira, kar oceni na lestvici od 0 do 10, kjer 10 pomeni največjo stopnjo vznemirjenosti, 0 pa brez vznemirjenosti oziroma nevtralno. Ko oceni stopnjo vznemirjenosti, pozornost usmeri na svoje telo in občutke v telesu ter določi, kje v telesu čuti nemir. Vznemirjenje najpogosteje čutimo kot napetost, bolečino ali stiskanje v glavi, grlu, prsnem košu, srcu, trebuhu ali hrbtu. Ko je klient v stiku s telesnimi občutki, s terapevtovo pomočjo poišče točko pogleda, kjer te občutke čuti najmočneje. Z izbiro ustrezne očesne pozicije omogočimo dostop do zamrznjenega dela boleče izkušnje v možganih, kjer je shranjena čustvena bolečina z vsemi občutki in telesnimi senzacijami.

S pogledom usmerjenim v ustrezno točko klient čuječe opazuje svoj notranji proces, kamorkoli gre. Pogosto se pojavi neka slika, spomin ali kakšna nova občutja. Proces se imenuje usmerjena čuječnost. Sočuten, neobsojajoč in radoveden odnos do svojega notranjega doživljanja ter varen terapevtski odnos omogočita, da se aktivirajo procesi samozdravljenja. Na koncu procesa klient običajno občuti, da se je njegova stopnja vznemirjenosti močno znižala. S sprostitvijo čustvene travme v možganih se sprosti tudi določen del telesa, kar vpliva na izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja.

Opis dela s klientom:

Klient Marko je na začetku srečanja terapevtu zaupal, da čuti močno tesnobo, kadarkoli se pogovarja s svojim šefom. Kljub temu, da racionalno ve, da svoje delo opravlja dobro in da ni razloga, da bi ga šef kritiziral, se vsakič znova boji šefove kritike. Terapevtu je pripovedoval kako močan strah je čutil pred dvema dnevoma, ko je šefu oddajal pomembno poročilo, in da ga občutek tesnobe še vedno spremlja. Marko je intenzivnost svojega strahu ocenil z devet. Nato je svojo pozornost usmeril na strah, ki ga je doživljal, in določil, kje v telesu čuti tesnobo. Zaznal je, da čuti napetost v prsih in cmok v grlu. S terapevtovo pomočjo je določil ustrezno očesno pozicijo, kjer je občutke tesnobe v telesu čutil najmočneje.

Ko je Marko zrl v izbrano točko, ga je terapevt povabil, da čuječe opazuje svoj notranji proces. Spodbudil ga je, da je do svojega notranjega doživljanja odprt, radoveden in neobsojajoč. Ob tem se je spomnil bolečega dogodka iz osnovne šole, ki ga je potlačil globoko v podzavest. Spomnil se je, kako ga je učitelj matematike zaradi napačnega izračuna poniževal in grobo kritiziral. Občutil je močan strah, čutil se je majhnega, ponižanega, nemočnega, nesposobnega in neumnega ter začutil željo, da bi pobegnil iz razreda. Uvidel je, da je ta dogodek vplival na vse nadaljnje pogovore z ljudmi, ki so mu predstavljali avtoriteto, česar se do tega trenutka ni zavedal. V pogovorih s šefom se je vedno znova počutil kot prestrašen osem letni deček. Po desetih minutah se je občutek tesnobe sprostil in Marko je začutil, da ni več nemočen deček, temveč odrasel moški, ki se lahko zaščiti. Na koncu procesa je opazil, da se je stopnja strahu znižala na tri. Ko si je predstavljal naslednji pogovor s šefom, je čutil večje zaupanje vase in notranjo trdnost.

Kakšni so učinki metode Brainspotting?

Učinki metode BrainspottingPozitivni učinki metode Brainspotting so številni in vplivajo na vsa področja posameznikovega življenja. Raziskava učinkovitosti metode je pokazala, da se pozitivni učinki okrepijo tudi po tem, ko je terapija že zaključena.

 Najpogostejši učinki so:

  • občutke strahu nadomestijo občutki notranje varnosti, miru in sproščenosti
  • odprava depresivnega razpoloženja
  • zmanjšanje občutkov sramu
  • okrepljen občutek lastne vrednosti
  • močnejše zaupanje vase in v svoje sposobnosti
  • večje samospoštovanje
  • okrepljen občutek notranje moči
  • porajanje ali okrepitev občutkov veselja in zadovoljstva
  • ozaveščanje in spreminanje negativnih prepričanj
  • učinkovitejše spoprijemanje s stresnimi situacijami
  • zmožnost postavljanja meja v odnosih
  • zmožnost zaključevanja nezdravih odnosov
  • zmanjšanje ali odprava telesnih bolečin
  • travmatični dogodki iz preteklosti postanejo le še spomini, ki niso več boleči in ne povzročajo vznemirjenja
  • krepitev kreativnosti
  • razvijanje in uresničevanje potencialov

Odkritje metode Brainspotting

Preboj z mlado vrhunsko športnico.

Odkritje metode BrainspottingOdkritje metode Brainspotting, kot jo je poimenoval njen utemeljitelj, dr. David Grand, psihoterapevt, učitelj in supervizor v privatni praksi v New Yorku, se je zgodilo povsem nepričakovano leta 2003 pri delu s 16-letno umetnostno drsalko. Mlada vrhunska športnica kljub izjemni talentiranosti in trdemu delu na tekmovanjih ni dosegala pričakovanih rezultatov. Vzrok za podpovprečne rezultate je bila tesnoba, ki jo je čutila pred nastopom in med samim tekmovanjem, zaradi česar je poiskala terapevtsko pomoč. Klientka je doživela veliko travmatičnih dogodkov znotraj primarne družine, športnih poškodb, neuspehov in ponižanj.

Dr. Grand je pri delu z mlado drsalko uporabljal integracijo takrat že uveljavljene psihoterapevtske metode EMDR (angl. Eye Movement Desensitization and Reprocessing) in na telo usmerjene metode SE (angl. Somatic Experiencing). Terapija je bila večinoma uspešna, a klientki po letu terapevtskega dela še vedno ni uspel pomemben drsalni element – skok trojni zasuk. Skok je obvezen del vsakega tekmovalnega programa in med umetnostnimi drsalci ne velja za najtežjega. Klientka se je pri skoku uspela zavrteti dvakrat, a namesto da bi se zavrtela še tretjič, je skok zaključila. Trojni zasuk je bila sicer sposobna izvesti, a ga zaradi strahu, ki ga je v tistem trenutku začutila, ni uspela dokončati.

Da bi ozdravila blokado s skokom je dr. Grand ne enem izmed terapevtskih srečanj klientko vodil, da si predstavlja, kako v počasnem posnetku izvede skok, ter se usmeri na trenutek, ko se ji skok ponesreči. Nato je z očmi sledila njegovim prstom, ki jih je zelo počasi premikal naprej in nazaj po njenem vidnem polju. Nenadoma je v njenih očeh opazil intenzivno reakcijo: na določeni točki so klientkine oči začele močno drhteti in nato zamrznile. Presenečen nad odzivom v očeh je poskusil nekaj novega: roko je zadržal na mestu, kjer je opazil močno reakcijo, klientka pa je nepremično strmela v njegov prst.

Takrat se je zgodilo nekaj nenavadnega. Na površje so začeli eden za drugim bruhati travmatski spomini, veliko močneje in intenzivneje kot dotlej. Klientka se je začela spominjati potlačenih travmatičnih dogodkov, ki kljub letu intenzivnega terapevtskega dela še niso prišli na dan. Poleg tega so prišli na površje boleči spomini, ki jih je klientka že predelovala, a tokrat bolj intenzivno in globlje. Po desetih minutah intenzivnega doživljanja so se njene oči sprostile, klientka pa je začutila močno olajšanje.

Naslednje jutro je dr. Grand prejel telefonski klic. Klientka je navdušeno poročala, da je brez težav izvedla brezhiben trojni zasuk. Težave s skokom se tudi kasneje niso več ponovile.

Povsem jasno je bilo, da so ji nepredelani travmatski spomini preprečevali, da bi ji skok uspel. Ko se je teh spominov osvobodila, medtem ko je strmela v terapevtov prst, je naravno in brez težav izvedla trojni zasuk, ki ga je bila sposobna skočiti.

Razvoj metode

Brainspotting David GrandPo tej izkušnji je dr. Grand začel iskati očesne anomalije tudi pri ostalih klientih. Ko je opazil kakršenkoli refleks v očeh, je prst ustavil pred očmi, da je klient lahko obdržal pogled na tej točki. Ponovno je opazil, da je bil proces hitrejši in globlji, hkrati pa so tudi klienti poročali, da so proces doživljali drugače, globlje in močneje. Mnogi klienti dr. Granda so bili terapevti. Ti so metodo preizkusili s svojimi klienti in poročali o podobnih rezultatih. Na podlagi lastnega opazovanja in poročil drugih terapevtov je dr. Grand dognal, da je odkril novo metodo, ki se je izkazala kot izredno učinkovita za zdravljenje široke palete psiholoških in telesnih simptomov.

Dr. Grand je po odkritju Brainspottinga nadaljeval z razvojem in raziskovanjem metode ter odkril številne načine, kako poiskati ustrezno očesno pozicijo v vidnem polju. O uporabi metode Brainspotting in najnovejših spoznanjih zdravljenja travme izobražuje terapevte po celem svetu. Leta 2013 je izdaj knjigo »Brainspotting – The Revolutionary New Therapy For Rapid and Effective Change«. Dandanes metodo Brainspotting v svoje delo integrira na tisoče terapevtov po celem svetu.

Več na https://brainspotting.pro/

sign2

Menu Title
×